RESNIČNO JAZ

Lepo pozdravljena draga nedeljska družba.

Nahajamo se v izjemno zanimivih časih. Kaj vidimo v njih je odvisno od nas samih.

Vprašanje, ki vam ga priporočam, da si ga v tem trenutku postavite tudi sami je: “KAKO SEM?”

Ali si znate odgovoriti na to vprašanje? Na, po mojem mnenju, dobri poti ste,, če vas to zanima in če se vam zdi pomembno, da sledite kultivaciji občutenja notranje svobode, ki vam jo prinaša pot raziskovanja sebe, kdo ste in kako ste. Ja, tako zelo preprosto je v resnici. Menim, da ta vprašanja zanimajo slehernega človeka, ki se giblje na tem čudovitem planetu. Duh je nekaj, kar prebiva v vsakem od nas. Kako dejavno se družimo z njim pa odlikuje našo stopnjo duhovnosti.

Če ga želimo bolje razumeti in doumeti, se moramo odvezati od določenih iluzij v katere smo ujeti v naši vsakdanjosti. Več, ko se “družimo” s svojim duhom, bolj odkrijemo svoje bistvo oz. svojo naravo, bolj se odvežemo od ideje, da smo naše telo in naš um ter naša čustva.

Kaj se dogaja sodobnemu človeku, ki se neprestano istoveti s svojim telesom, umom in čustvi?

To pomeni, da smo npr. obremenjeni s tem, kako izgledamo, da se nam zdi, da moramo imeti stalno nova oblačila, da smo zadovoljni. Da moramo voziti drag avto, da smo uveljavljeni v družbi. Dogaja se nam npr., da se ujezimo in nato pravimo: “Jezen sem, ker me je razjezil neubogljiv otrok.” V tem primeru dajemo moč našim čustvom, torej ne samo, da ne vidimo, da je odgovornost, da občutimo jezo na nas (mislimo, da je kriv otrok), prav tako mislimo, da smo mi sami ta jeza. Torej dogaja se nam dvojno neprevzemanje lastne odgovornosti. S tem pa izgubljamo lastno opolnomočenost. Odmikamo se od povezave z našim duhom, s tem pa izgubljamo notranjo moč, ki ji rada rečem tudi opolnomočenost.

Dokler se istovetimo s svojim telesom in umom, se neprestano ženemo za bleščečimi, mikavnimi, vendar minljivimi lastnostmi življenja. Danes dobimo, jutri izgubimo. Danes nas navdaja evforija, jutri potre depresija. Danes imamo občutek zmage, jutri nas zajame totalen poraz in občutek nemoči. Na ta način se neprestano počutimo nezadostne in nepopolne. Hkrati pa je vse to totalno izčrpavajoče, naša energija za življenje pa nam kar kopni. Um nas jezdi, telo nas muči, čustva nas prevladujejo…

Kaj pa dosežete, ko se povežete nazaj s sabo in si dovolite biti resnično OPONOMOČENO VI!?

Ali vam mesec december predstavlja priložnost, da lahko ta stik poglobite? Ali vidite to priložnost v tem trenutku zase?

Vaša mnenja in izkušnje z veseljem pričakujem(o) na mail info@light.cyou.