SREČA

Zdravo draga družba, … hmmm, kako bi začela danes? Iskreno, v tem trenutku, ko pišem tole pismo, znotraj sebe nisem najbolje razpoložena. Pravzaprav v sebi čutim eno tako gromozansko težo. V prsih me stiska ob misli, kaj nam bo prinesla prihodnost in kaj se obeta sodobnemu človeku. Ni mi vseeno. Čutim odgovornost. Čutim močno vpetost in prepletenost s strunami Stvarstva, Vsega, Zemlje, Ljudi, Živali, Rastlin, Mineralov… in še naprej. Zavedam se, da bi bilo idealno, da bi se ta teža zavestnega pogleda na svet prerazporedila enakomerno, na vse ljudi. Bilo bi lahkotneje, ustvarjalno, svobodno. Ampak, iskreno, roko na srce, v tem trenutku vidim, da nismo še tako zelo “tam”. Kakorkoli, svet danes glasno in jasno sporoča drugače. Realnost je drugačna. Raznovrstni viri sicer obljubljajo, da smo tik pred tem, da se porodi nova doba in popolnoma nova realnost. OK, res je, vendar glede tega, kaj dejansko to pomeni, sama stojim na zelo realnih tleh. Kako razmišljam? Mislim, da je resničen pokazatelj “nove dobe” sprememba notranjega stanja človeka. Njegove zavesti. Ta sprememba povzroči, da se spremeni njegova zunanja realnost. Zakaj? Ker se spremeni človekov pogled (odnos) na svet, se zdi, da se spremeni pojavnost zunanjega sveta. Če sem zelo poštena, se mi zdi totalno zgrešeno in zavajajoče.. in v dneh, kot je današnji, lahko rečem, da mi gre na…, ko še vedno slišim in vidim ljudi, ki slepo verjamejo, da se bo samo od sebe nekaj zgodilo, zunaj njih. Ali pa slepo verjamejo, kar jim obljubljajo vladajoče “elite” ter, da se bo magično kar vse uredilo. Ne bo se. Prav nič se ne bo uredilo, če sami sebe ne bomo spravili v red.

In … kaj ima z vsem tem Sreča? Vse! Ker je Sreča točno tisto nekaj, kar je diametralno nasprotje Strahu in Zavajanja. Laganja (nasprotje vsega, kar v veliki meri čutimo in čemur smo priča v teh časih). Sreča je opredeljena tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer kot razmeroma "trajno stanje velikega duševnega ugodja". Torej, govorimo o stanju Duha, Duše. Kako ustvariti srečno družbo, če pa nismo sposobni začutiti sami lastne in iskrene sreče znotraj sebe? Doseči takšnega stanja svojega Duha? V resnici sploh ne razumemo, kaj je to sreča! Danes sem razburkano morje. Občutim vsa možna čustva. Tudi srečo (in ta sreča ni tista klasična, ki jo večina razume pod srečo… je zelo drugačna, mirna, spokojna, pravzaprav je ne morem opisati z besedami). In še enkrat, vse to si upam podeliti s tabo, ker vem, da nosim breme občutenja kolektivne zavesti. Svoje. Tudi tvoje. Naše skupne. Kar pa je pomembno, je to, da vem, zakaj jo nosim in predvsem, da sem to odločitev sprejela samo-stojno. In ker vem, da na drugi strani te poti čaka Sreča. Sreča, ki je svobodna, iskrena in trajna. Ta bo ustvarila novo dobo in novo družbo. In vem, da je to, da pre-delam sebe edina pot, da bom lahko avtentično pokazala pot k sreči tudi drugim. Hvala, ker si tukaj, ker so-ustvarjaš nov svet in ker se zavedaš, da se bo rodil iz tebe, ne obratno! ***P.S.: V svojih pismih namenoma ne razpredam o populizmih in klišejih, kot npr. pandemija in coronavirus. Mislim, da imamo tega že vsi dovolj. In razpredanje ne bo prineslo realne spremembe.