Zakaj ne vidiš bistva?
Tole je trenutek zate, no, vsaj iskreno si želim, da ga doživiš tako in da si ga resnično vzameš. Da za trenutek obmiruješ.
Današnjo nedeljo želim izkoristiti, da te spomnim, da se ti spomniš.
Da se spomniš, kaj je zate bistvo, kaj je zate tisto, kar ti je resnično pomembno v tvojem življenju, na kateremkoli področju tvojega življenja?
Dajva ta trenutek izkoristiti, da se poskusiš znova povezati s svojimi otroškimi sanjami in začutiti navdih, ki si ga znal/a občititi takrat, ko si še na svoj otroški način verjel/a v sanjsko vizijo sebe in svojega prihodnjega življenja. Lahko vidiš? Občutiš? Kje je ta občutek v tvojem telesu?
Razmišljam, kaj se nam ljudem zgodi, da nehamo verjeti in da pozabimo videti bistvo, tisto, kar je očem skrito, pa tako zelo pomembno za naše notranje zadovoljsvo in izpolnjenost? Pa ne samo to. Za motiviranost, da vztrajamo pri naših željenih poteh in manifestacijah vizij. Velikokrat sem o tem pravzaprav že pisala in vedno znova ugotavljam, da se še vedno premalo govori o tem, še manj pa praktično dela na opolnomočenju ljudi, da bi živeli svoje avtentične potenciale, uresničili svoje "sanje". Kot da so "sanje" nakaj prepovedanega, nekaj, kar je bolje skriti pred svetom in na koncu pozabiti nanje tudi v lastnem notranjem svetu?
V to idejo enostavno ne verjamem. Močno verjamem v to, da je tisto, kar nosimo v sebi, v svojih srcih, kot naše sanje, kompas, ki nas vodi na poti našega življenjskega poslanstva, ne glede na vse prepreke, s katerimi smo na tej poti soočeni.
Morda se v tem trenutku tudi ti vprašaš: "Kaj se mora zgoditi meni, da ponovno najdem v sebi zaupanje vase, da se odločim za ta drzen premik na svoji poti? Da naredim konkreten, dejanski korak nazaj k sebi in svojemu bistvu? Tistemu, kar me navdihuje v mojem notranjem svetu."
Odlično vprašanje.
Naj ti odgovorim. V resnici ne potrebuješ tako drastične in hitre spremembe. Kar je bistveno je to, da začneš. Da končno narediš nežen premik, ki ti bo udoben in ga boš lahko izvajal/a z lahkotnostjo in veseljem.
Ja res je, prepričana sem, da lahko začneš to pot nazaj k sebi in opazovanju svojega bistva na lahkoten način. Ne potrebuješ čakati na to, da se ti zgodi "brca v rit" ali da se popolnoma izčrpaš in izgoriš! Moje prepričanje je, da lahkoten in na videz "mali" premik v tvoji dnevni rutini naredi veliko spremembo. Če je tvoje "premikanje" konstantno in si mu predan/a ter mu zaupaš, potem si na pravi poti. Seveda moraš vanj verjeti. To govori tudi moja lastna izkušnja. Večkrat sem se namreč na svoji poti spotaknila in padla, ker sem na hitro želela preskočiti več ovir hkrati. Ne gre. Nikoli ne gre na silo. Življenje naj bo igra. In potrebujemo hiteti počasi, da opazimo. Da vidimo bistvo. In se ne spotikamo v lastne ovire.
In če vidiš, da ti v tem trenutku življenje postavlja jasna znamenja, da bi bilo dobro bolj prisluhniti sebi in se povezati s svojim bistvom, potem si zagotovo na pravem mestu.
Še nekaj bi rada podelila s tabo. Tudi to je razlog, da v življenju lahko zgubimo veliko energije in s tem tudi zaupanja vase, motivacije in volje za sledenje svojemu bistvu in sanjam.
Sama sem se večkrat zataknila v prepričanju, da lahko do cilja pridem sama. Imela sem močna prepričanja, kot so: "saj zmorem sama, nočem »obremenjevat« drugih, moram sama pridobiti izkušnje, raziskati moram različna področja in se naučiti sama, za uspeh je treba trdo delati in veliko delati,... " vendar so vse to bila samo moja vgrajena prepričanja in seveda so me stala daljše in bolj naporne poti. Ko sem si končno dovolila pomoč in podporo različnih programov in ljudi, ki so že šli po tej poti, je moja kreacija postala neprimerno bolj lahkotna.
Predvsem pa sem se nehala konstantno trošiti. In točno na teh temeljih sem dobila navdih in je dozorela moja odločitev, da ustvarim programe osebne rasti in povežem skupnost, ki se med seboj podpira.
